Domov ŠTEVILO ENA V OSNOVNI MATEMATIKI V PRIZMI BIVANJA IN POSKUS TLAKOVANJA MATEMATIČNE POTI V ENOST

ŠTEVILO ENA V OSNOVNI MATEMATIKI V PRIZMI BIVANJA IN POSKUS TLAKOVANJA MATEMATIČNE POTI V ENOST

Število 1 se v osnovnih matematičnih funkcijah vede drugače kot druga števila. Na podlagi tega sem poskušal potegniti vzporednice z bivanjem in matematično zapisati formulo Celote oz. Enosti

ŠTEVILO ENA V OSNOVNI MATEMATIKI V PRIZMI BIVANJA IN POSKUS TLAKOVANJA MATEMATIČNE POTI V ENOST

Pomudil se bom na področju, ki je daleč od tega, da bi bil na njem kompetenten: matematika. Prav zaradi svoje nekompetentnosti se ne bom spuščal v kakšne globokoumne matematične operacije, ampak se bom strogo omejil na osnovne matematične funkcije s samo enim številom, številom 1 (tu in tam jo bom vseeno prestopil). Kar si bom dovolil pa bo, da bom na podlagi rezultatov posameznih funkcij potegnil vzporednice s človekom; matematiko bom apliciral na bivanje.

Osnovne funkcije, ki jih bom uporabil so seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Zanimivo pri teh funkcijah z zvezi s številom 1 je, da vrednost 1 ostane 1, pa karkoli počnemo z njo. Tu imam v mislih predvsem funkcije, ki najbolj vplivajo na vrednost vseh ostalih števil: množenje in potenciranje. Pri omenjenih osnovnih funkcijah v zvezi s številom 1 je najbolj učinkovito seštevanje. Pa naj se ustavim najprej pri tem:

1 + 1 = 2

Če enki dodamo enko, dobimo dve. Če je prva enka ena oseba, je torej dodana vrednost, če se tej osebi pridruži še ena. Človek v odnosu z drugim človekom je več kot on sam. Iz tega računa lahko sklepam, da je človek socialno bitje in bitje, ki potrebuje partnerja, da preseže občutek ločenosti, samote. Če to ne bi držalo, bi bila vsota dveh enic tudi ena. Matematika pa nič ne govori o odnosih med tema dvema enkama. Včasih lahko odnos traja dolgo, tudi celo življenje. Včasih ta dvojka razpade na dve enki, med katerima ni več plusa in vsaka gre v drug račun, kjer upa, da bo vsota držala dlje.

1 – 1 = 0

Če enki enko odvzamemo, je razlika nič. Tu je nesmiselno govoriti o dveh osebah, temveč bolj o odnosu s samim sabo: če sebi odvzameš sebe, nimaš ničesar več. Iz tega bi lahko sklepal, da si sam sebi največje bogastvo, saj če izgubiš sebe, niti osamljen več ne moreš biti. To je neke vrste račun smrti.

1 X 1 = 1

Sami sebe ne moremo pomnožiti, oplemenititi v upanju, da bi postali nekaj več. Lahko počnemo karkoli, lahko se naučimo dvanajst jezikov, lahko smo živa enciklopedija vsega znanja, z mnogimi diplomami, doktorati, visokimi naslovi in funkcijami, lahko smo vrhunski umetniki, ali mojstri, ki popravijo vse kar se pokvari, lahko smo veliki uživači, ali pa strastni lenuhi, vendar s čimerkoli hočemo oplemenititi vrednost zmnožka, se izkaže, da smo še vedno to, kar smo bili: vrednost ena. To bi si lahko interpretirali, da se nič ne splača, in da se nima smisla truditi, ampak mislim, da temu ni tako: račun bolj namiguje na enakovrednost med vsemi ljudmi, ne glede na to, kaj so in kaj počnejo.

1 : 1 = 1

Osnoven rezultat nam namiguje, da človeka ne moremo deliti samega s seboj, da je nanj bolje gledati kot na celoto, ampak to ni čisto točno. Če sam svoj dogovor, da sem bom ukvarjal samo s številom ena, prekršim, pridemo do zaključka, da če enko delimo s katerimkoli številom, ki ni ena, dobimo drug rezultat. S tem pristopom dobimo vedno manjši rezultat, kateremu ne pridemo do dna. Sklepam: človeka torej ne moremo deliti samega s sabo, lahko ga pa razdelimo na poljubno število delčkov, a s tem ne pridemo do zaključka. Edini zaključek, ki se ponuja je, da s cepljenjem človeka na vedno manjše dele in poskus razumevanja človeka skozi ta pristop, ne pripelje do rešitve. Človeka se ne da pojasniti z delitvijo, ker pridemo do problema z računom 1 : ∞ (ena deljeno z neskončno).

1 ͯ= 1

Potenciranje. Funkcija, ki vrednost potenciranega števila najbolj poveča. A ne pri številu 1. Ena na ena je ena in tudi ena na katerokoli število, je še vedno ena. Potenco bi lahko primerjal z duhovnostjo, meditacijo. Najvišja stopnja meditacije, ko naj bi se popolnoma zlili z Enostjo in kjer bi naj ego prenehal obstajati, bi lahko zapisal kot ena na neskončno. Rezultat: še vedno ena. To je možno interpretirati, da nam meditacija dovoli, da se neskončnosti dotaknemo, a ne moremo to postati – rezultat se ne spremeni. Dokler ne poskušamo potegniti enačaja smo lahko ena na neskončno, a ko ga potegnemo, pademo tja, kjer smo bili. Enka je verjetno vseeno drugačna kot prej, a o tem matematika molči. Lahko pa molči o tem zato, ker ni drugačna.

√1 = 1

Korenjenje nam sugerira, da če nas potenciranje ne pripelje nikamor, tudi korenjenje nima moči, da bi spremenilo enko v manj kot je.

ZAKLJUČEK IN UVEDBA NOVE FUNKCIJE

Enka je posebno število, ki je precej »imuno« na matematične funkcije. »Cepljena« je proti potenciranju, korenjenju, deljenju in množenju s samo seboj. Edino kar ji spremeni vrednost je seštevanje. Tudi v tem primeru je vsota največ dva, kar ni veliko.

Matematika pa ne pozna funkcije »oplojeno z« oziroma bolj natančno »komplementarno oplojeno z«. Tukaj se pa rezultat enke spremeni 1 + 1 = ∞. Ta račun je zapisan napačno. Prebere se: »Ena komplementarno oplojena z ena je neskončno.« Za to funkcijo bom izbral znak . Račun zapisan »pravilno« se glasi: 1 ◊ 1 = ∞. Enko pri tem ne morem definirati kot nekaj fizičnega, ampak kot abstraktno prisotnost, zavest. Telo je v nasprotju z zavestjo fizično omejeno. Ko se zavest enega oplodi z komplementarno zavestjo drugega, enka poskoči preko časa in prostora.

Sledi pa še ena oploditev, oploditev dveh komplementarnih neskončnosti, katerih rezultat je 1:

∞ ◊ ∞ = 1

Prebere se: »Neskončnost oplojena s komplementarno neskončnostjo je ENOST.«

Pri tem gre za eno in isto neskončnost objeto z dvema istima prisotnostima, zavestma. Enost je potem neskončnost objeta z dvema enkama.

Tako sem prišel do »matematične« formule Celote:

(1 ◊ 1 = ∞) in (∞ ◊ ∞ = 1)

ENA KOMPLEMENTANRNO OPLOJENA Z ENA JE NESKONČNO IN NESKONČNO KOMPLEMENTARNO OPLOJENA Z ENSKONČNO JE ENOST.

Ob tem pa še vedno velja, da je 1+1=2 in da so vse ostale funkcije še vedno veljavne, le da je zdaj dva še bolj dva, kot je bila prej. Razlika je v tem, da je enka poleg tega, da je ena, tudi neskončnost. In da je to stanje, stanje Celote, stanje Enosti, če hočete, tudi Ljubezni.

Ob koncu naj omenim še človeka in njegovo pot nastanka: 1+1=2 tukaj odpove, saj je združitev jajčeca (1) in semenčice (1) ni samo 2, ampak se iz te operacije razvije bitje, ki mu še nihče ni prišel do dna. To pa zato, ker je prišlo do operacije "oplojeno z" in s tem je preseženo tako seštevanje, kot tudi množenje in potenciranje. Rojena je neskončna skrivnost. 

Zdaj mi ostane še opravičilo vsem matematikom za nematematičen pristop k matematiki in istočasno vas sprašujem, a je z vidika matematike funkcija »oplojeno z« možna?

Celota je izkušnja, ki vsebuje vse elementarne energije

Ne spreglejte

11 May

Naš vsakdan je poln dejavnosti, opravil, pripadnosti, angažiranosti, odnosov …, ki nam zapolnjujejo velik del našega časa. Vemo, kaj nam je všeč in kaj nam ni, kaj nam škoduje in kaj ne. Vseeno pa...

03 May

Število 1 se v osnovnih matematičnih funkcijah vede drugače kot druga števila. Na podlagi tega sem poskušal potegniti vzporednice z bivanjem in matematično zapisati formulo Celote oz....