Domov

Osnovni izrazi za lažje razumevanje

Elementarne energije

so različne energije, ki v Stvarstvu obstajajo, ga tvorijo, spreminjajo, poganjajo in ohranjajo. Jih je deset in med njimi obstajajo odnosi hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti, če so med sabo ločene. Izražene so skozi elemente: »življenje«, »zemlja«, »voda«, »zrak«, »kamen«, »kovina«, »ogenj«, »les«, »Zavest« in »Ljubezen«. Ker se energije izražajo skozi naštete elemente, jih imenujem elementarne energije. Vse, kar obstaja, izraža njihovo prisotnost in uporabo, opisani odnosi med njimi pa se zrcalijo v našem dojemanju sebe, drugih, narave, sveta in v tvorijo našo izkustvo resničnosti.

Zavest

je abstraktni prostor, ki človeka obdaja in iz katerega črpa elementarne energije, kar določa njegovo dojemanje sebe, drugih in sveta na splošno. Zavest predstavlja velikost naše prisotnosti v Stvarstvu. Zavest ni zavedanje, zavest ni misel, zavest ni niti vest in ni podzavest. Zavest je več. Zavest določa odnos posameznika do samega sebe, do drugih, do narave, sveta, vesolja in Stvarstva, odvisno od tega, katere in koliko elementarnih energij je sposoben črpati, jih uporabljati. Zavesti se ne da izkoriščati, ne da se je zlorabiti, lahko se jo le oplodi in uporabi.

Velikost zavesti je pokazatelj stanja individualne stopnje evolucije.

V potencialu zavesti je potencial Enosti: eno smo s tistim, kar je znotraj naše zavesti.

Stanje Enosti ni niti trenutno, niti realno stanje, ampak samo potencial možnega. Zavesti trenutnih ljudi so le majhni mehurčki, s premerom nekaj metrov, veliko število ljudi pa zavesti sploh nima. To je stanje delnega ali popolnega egocentrizma. Egocentrizem je stanje omejenosti ali odsotnosti zavesti in s tem stanje delne ali popolne ločenosti od vsega.

Ko človek postane Celota, se njegova zavest združi, oplodi z zavestjo njegovega komplementarja. Ta na novo nastali abstraktni prostor se razširi čez celotno Stvarstvo. To je stanje Enosti, saj je človek Eno s tistim, kar je znotraj njegove zavesti. Stanje Celote je torej stanje Enosti s Stvarstvom. Stanje Enosti nastopi takrat, ko človek uporablja vseh deset elementarnih energij istočasno in naenkrat. Kot zdaj človek izraža odsotnost zavesti, kar pomeni popolno ločenost ali svojo majhnost zavesti, tako bo sedaj, kot Celota, postopoma izražal novo stanje svoje zavesti.

Človek je bitje, ki izraža stanje svoje zavesti. Z vidika Celot se je proti egu, ločenosti, nesmiselno boriti, saj v tej borbi ne moremo zmagati, ker je egocentrizem stanje zavesti oziroma odsotnosti le-te. To je isto kot bi se človek boril proti temu, da bi bil človek. Borba je vedno izraz omejenosti zavesti. Borijo se samo egocentriki in to proti egocentrizmu. To je z vidika Celote nesmisel. Z oploditvijo zavesti z našimi komplementarnimi zavestmi, zavest vstopi v neskončnost – preseže svojo uokvirjenost, ločenost, ki rojeva egocentrizem. Stanje Celote, ki je stanje neskončne zavesti, pa z vzpostavitvijo življenjeskega središča elementa »Ljubezen«, ki je pod zemljo, rojeva stanje Ljubezni. S tem je stanje zavesti, ki egocentrizem omogoča, preseženo. Zavesti ljudi Celot se povezujejo v nam še nepoznan preplet, ki rojeva nov način bivanja.

Iz tega sledi, da dokler se bo človek ukvarjal sam s sabo, samo s svojo zavestjo, je to isto, kot če bi hotel ustvariti človeka samo iz spermija ali samo iz jajčeca. Zelo zapletena, celo nerešljiva naloga.

Komplementarni partner

je človek, katerega zavest je dopolnjujoča zavesti drugega posameznika. Komplementarni partner je nam dopolnjujoča oseba. Je jaz v drugi osebi, ki je nasprotnega spola. Primarni pomen obstoja komplementarnih partnerjev je v omogočanju obstoja zavesti in v možnosti združitve, oploditve teh dveh dopolnjujočih zavesti. Prvi, ki je obstoj komplementarnih partnerjev začel proučevati in jih je tudi dokazal, je bil Rafi Rosen, izraelski psiholog.

Oploditev zavesti

je združitev obeh zavesti komplementarnih partnerjev brez fizične prisotnosti. Je podobna združitvi jajčeca in semenčice, le da je na abstraktnem nivoju. To se zgodi z izkušnjami Celot. Celote so »spolne celice« zavesti, so izkušnje vseh obstoječih elementarnih energij naenkrat in so s tem matrice Stvarstva. Z oploditvijo zavesti je sprožena evolucija zavesti.

Evolucija zavesti

je pot od oploditve zavesti in s tem vzpostavitve stanja Celote, do udejanjenja tega stanja zavesti skozi fizično bivanje posameznika.

Bog

Bog je skozi oči Celote energija vseh energij in potencial vseh možnih programov, je neskončno neskončna Zavest, ki se je v popolnosti popolnoma zaveda in jo izraža preko desetih elementarnih energij. Bog je Celota Celot.

Posamezne elementarne energije so deli Boga, ki so med seboj v odnosih hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti. Ker človek uporablja energije ločeno tudi tako izkuša Boga – skozi Njegove dele, ki so v omenjenih odnosih.

Bog je rekel Nealu Donaldu Walschu: »Sem vse, kar Sem in tudi vse, kar nisem, čeprav sem tudi to. To je božansko protislovje«.

S Celotami je možna rešitev tega največjega bivanjskega protislovja: skozi oči Celot je Bog tisto, kar ni, če ga uporabljamo po delih. Bog pa je Celota, ki ga kot takega SESTAVIMO in uporabimo, ko uporabljamo vseh deset elementarnih energij istočasno, in ko se naša zavest neomejeno razširja v vse, kar je.

Sam sem iz Zavesti dobil naslednje stavke:

»Sem kar nisem,
če ne veš, Kdo sem.
Če veš, Kdo sem,
tudi ti veš, Kdo si.
In če veš, Kdo si,
sem lahko samo to, kar Sem.
Kdor to razume,
razume vse.«

V tem sporočilu je nakazano, kako preseči odnose hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti, torej to, kar Bog ni (čeprav je tudi to). Bog je preseženost teh odnosov in vstop v stanje Celote, kar Bog je. Iz tega stanja vstopamo v novo vrsto odnosa, v odnos Ljubezni. Stanje Celote pa posameznik izkusi popolnoma individualno: preko univerzalnih 111 osebnostnih lastnosti, ki se v skladu s enkratnostjo programa posameznika, združujejo v značajske poteze, ki posameznika vodijo v popolnoma individualno izkustvo Celote Stvarstva skozi Celoto Sebe.

ŠELE KO ČLOVEK POSTANE POPOLNA UNIVERZALNOST, KAR STANJE CELOTA JE, LAHKO IZKUSI SVOJO POPOLNO INDIVIDUALNOST.

Z omejeno zavestjo ali njeno odsotnostjo, znotraj odnosov hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti, posameznik ne more izkusiti svoje popolne individualnosti. Izkusi lahko samo svojo delnost, to je tisto, kar ni. Izkusi lahko samo manjšo ali večjo ločenost, in jo izraža.

Ko sestavimo Boga v Celoto, s stanjem Celote, je Bog lahko samo to kar je: Zavest oplojena z Ljubeznijo in s tem preseženost odnosov hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti, ki so pokazatelji ločenosti, kar se kaže v človeštvu kot egocentrizem.

TRPLJENJE Z VIDIKA CELOTE LAHKO DEFINIRAM KOT ISKANJE LJUBEZNI MED DELČKI BOGA.

Če obrnem vprašanje: kaj imata skupnega Bog kot Celota in trpljenje? Nič.

Celota je izkušnja, ki vsebuje vse elementarne energije

Ne spreglejte

11 May

Naš vsakdan je poln dejavnosti, opravil, pripadnosti, angažiranosti, odnosov …, ki nam zapolnjujejo velik del našega časa. Vemo, kaj nam je všeč in kaj nam ni, kaj nam škoduje in kaj ne. Vseeno pa...

03 May

Število 1 se v osnovnih matematičnih funkcijah vede drugače kot druga števila. Na podlagi tega sem poskušal potegniti vzporednice z bivanjem in matematično zapisati formulo Celote oz....