Domov

Povezanost čustev, uma, telesa in zavesti

V dozdajšnjem dojemanju človeka vemo, da so misli, čustva in telo prepleteni. Vemo, da vplivajo eden na drugega. Malo pa vemo, kakšen je način povezanosti med njimi. Skoraj ničesar pa ne vemo, kako pri tem sodeluje zavest, na kakšen način deluje na naše telo, čustva in um.

Z »očmi zavesti« sem pregledal te povezave in pokazalo se je naslednje:

  1. Telo vpliva neposredno na um in na čustva in neposredno preko uma in posredno preko čustev zopet nase.
  2. Um vpliva neposredno na telo, na čustva pa posredno preko telesa.
  3. Čustva vplivajo neposredno na um, na telo pa posredno preko uma.
  4. Zavest vpliva neposredno na telo, um in čustva, na njo pa ne vpliva nič. Je komandna plošča uma, telesa in čustev in tudi neodvisna od njih. Zavest se lahko edino oplodi in uporabi. Oplodijo jo Celote, ki so matrice Stvarstva. Oplajajo jo pa zato, ker vanjo odtisnejo to, kar zavest v svoji najgloblji in največji biti je: Celota.

Zdajšnji človek svojo zavest, ki je komandna plošča telesa, čustev in uma, uporablja v neznatni meri. V zavesti je potencial Višje Inteligence, ki je sposobna harmonično voditi, razvijati in vzdrževati telo, čustva in um. Drobec zavesti, ki mu udomačeno rečemo duša, je le zametek možnega, zato v stanju, v kakršnem ta drobec je, nima potenciala, da bi obvladoval in harmonično usmerjal ostale tri dimenzije. Zato moramo za ravnovesje skrbeti sami. Skrb za ravnovesje, ki je zelo krhko in nestabilno pa ni nič drugega, kot borba. Nenehno se borimo proti nečemu, da bi prišli v točko ravnovesja, da bi to točko začasno dosegli. Potem se zopet borimo, da bi to točko čim dlje zadržali. Ko se tehtnica začne nagibati v eno stran, moramo najti prijeme, dodatke, posege, ki tehtnico zopet začasno približajo točki ravnovesja.

Glede na zdajšnje stanje človeka in človeštva ima v delovanju povezav med telesom, čustvi in umom, največji vpliv telo. Telo vpliva neposredno na čustva in um, preko uma in posredno preko čustev, pa povratno zopet nase. Iz tega sledi, da bi človek, ki ni Celota, do točke ravnovesja najhitreje prišel, če bi poskrbel za telo. Negovano, razgibano telo, ustvari osnovo za lažje umsko delovanje in za ugodnejše čustveno razpoloženje.

V stanju Celote, se shema ne spremeni, le dopolni se, saj zavest posameznika, ki se združi, oplodi z zavestjo njegovega komplementarnega partnerja, vstopi v drugo stanje – udejanji svoj potencial. Lahko bi rekel, da duša preneha biti osamljena popotnica, ampak se preko oploditve razširi čez celotno Stvarstvo. Tako je dosežen cilj duše, ki to neha biti in se preobrazi v Zavest – da se oplodi in da se zlije z vseprisotno Zavestjo Višje inteligence – Bogom. Zavest posameznika v takem stanju lahko prevzame vodenje nad telesom, čustvi in umom. To stanje pa ni več stanje borbe, ampak stanje udejanjanja svojega potenciala s preseganjem. To pa ne pomeni, da ni potrebno več skrbeti za telo, um in čustva, ampak, da bo vpliv novega stanja zavesti, iz ozadja, to skrb vodilo. Na tem mestu se mi zopet pojavi primerjava s spermijem in jajčecem: ko pride do njune združitve, oploditve, ni nobenemu več potrebno skrbeti za razvoj ploda: v maternici, pod vodstvom Višje Inteligence, plod izvede devetmesečni »osnovni« proces evolucije združenih programov spermija in jajčeca. To je univerzalni princip oploditve: z družitvijo dveh programov, ki sta v odnosu komplementarnosti, ustvariti nekaj novega, neponovljivega, enkratnega. Vsaka oploditev kaže na neskončni potencial ustvarjalnosti Višje inteligence.

Stanje Celote omogoča, da bivamo bolj sproščeno, zaradi česar vse lahko postorimo bolj učinkovito. Na primer: ne obremenjujemo se s hrano, a istočasno nam bo lahko vedno bolj všeč jesti ne samo dobro, ampak samo toliko, kolikor potrebujemo. Ko se pojavijo obremenilna, neprijetna čustva, sčasoma ne bomo zapadali v depresijo, ampak bomo enostavno počakali, da minejo – da Zavest opravi svoje in da postorimo, kar mislimo, da je treba. Ni potrebno več na vse pretege ozaveščati vzrokov za nastanek določenega psihičnega stanja, ampak počakamo, da mine – da Zavest opravi svoje. Lahko pa to storimo, če želimo. Vmes se pa sproščeno ukvarjamo z gibanjem, z odnosi, s svojimi talenti. In zopet pustimo, da Zavest opravi svoje. Stanje Celote pa ne izključuje iskanja posameznih vzrokov za določena občutja, stanja, nudi pa drugačno možnost dojemanja vsega.

STANJE CELOTE NI Z NIČEMER V NASPROTJU, A V PODPORO VSEMU.

DELOVANJE ZVESTI KOT CELOTE, PA JE TUDI OMEJENO, V SKLADU S STANJEM POŠKODOVANOSTI TELESA, ČUSTEV IN UMA PRED VZPOSTAVITVIJO STANJA CELOTE. Bolj natančno o tem pišem v knjigi »Celote: evolucija zavesti skozi Celote«.

Celota je izkušnja, ki vsebuje vse elementarne energije

Ne spreglejte

11 May

Naš vsakdan je poln dejavnosti, opravil, pripadnosti, angažiranosti, odnosov …, ki nam zapolnjujejo velik del našega časa. Vemo, kaj nam je všeč in kaj nam ni, kaj nam škoduje in kaj ne. Vseeno pa...

03 May

Število 1 se v osnovnih matematičnih funkcijah vede drugače kot druga števila. Na podlagi tega sem poskušal potegniti vzporednice z bivanjem in matematično zapisati formulo Celote oz....