Domov

Slutenja obstoja Celote v obstoječi literaturi nekaterih avtorjev

Nekaj primerov iz del različnih avtorjev, ki govorijo o nujnosti in iskanju védenja o Celoti

Ob branju različnih avtorjev sem v nekaterih knjigah zaznal hlepenje in jasno iskanje celovitosti bivanja – napovedovanje možnih sprememb skozi evolucijo zavesti. Zbral sem jih v šopek in tu in tam pripisal svoje komentarje, s katerimi sem v odlomkih iz del Roberta Lanze in Boba Bermana, Toneta Svetine, Karla Gržana, Alojza Gradnika, Rumija in Carlosa Castanede, želel poudariti težnjo po iskanju Celote, univerzalne podstati vsega bivajočega.

  • ODLOMKI IZ KNJIGE ROBERTA LANZE IN BOBA BERMANA: »BIOCENTRIZEM«

    V knjigi »Biocentrizem« avtorja Robert Lanza in Bob Berman navajata zanimive ugotovitve, ki kažejo povezavo mikro sveta z zavestjo. Citiral bom nekatere in si dovolil potegniti vzporednico s odkritjem Celot:

    Str. 9:

    »Ta knjiga (Biocentrizem op. Metod Žunec) predlaga novo perspektivo: sedanje teorije o fizičnem svetu ne delujejo in ne bodo delovale, dokler ne bodo upoštevale življenja in zavesti. Knjiga predlaga, da življenje in zavest nista le zapoznel in postranski izid milijarde let mrtvih fizikalnih procesov, temveč sta povsem temeljna za razumevanje vesolja.«

    Str. 14:

    »Če potegnemo črto, je današnja znanost izjemno uspešna pri ugotavljanju, kako delujejo posamezni deli …kar se nam izmika je širša slika. Zalagamo se z delnimi odgovori, na podlagi neskončno naraščajočega znanja o fizičnem svetu ustvarjamo izvrstne nove tehnologije in se slepimo z uporabo najnovejših odkritij. Slabo nam gre le na enem področju, ki pa na žalost zajema vse bistvene zadeve: kakšna je narava tega, čemur pravimo resničnost vesolja kot celote?«

    Str.: 15

    »…ignorirali smo ključno komponento vesolja, jo odrinili s svoje poti, ker nismo vedeli, kaj z njo narediti. Ta komponenta je zavest.«

    Str.: 47, 48:

    »Če delec opazujemo in se ta naključno odloči, da bo ubral eno pot namesto druge, bomo pri njegovem dvojčku vselej opazili enako vedenje (oziroma komplementarno dejanje) v natanko istem trenutku – tudi če je med parom ogromna razdalja.«

    »Domneva se, da je vedenje delcev sočasno. Čeprav jih kvantna fizika predvideva, rezultati še vedno osupnejo celo fizike, ki te eksperimente opravljajo. Le-ti namreč potrjujejo neverjetno teorijo, da prepleteni delec v istem trenutku posnema dejanje oziroma stanje svojega dvojčka, četudi sta ločena z razdaljo, ki je lahko poljubno velika.«

    »Peščica ljudi verjame, da med delcem in njegovim dvojčkom obstaja neka neznana nova sila ali interakcija, ki deluje brez kakršnega koli časovnega zamika. Pravzaprav je tudi Wineland (eksperiment iz leta 2002) enemu od avtorjev dejal: »Dejansko obstaja neko fantomsko delovanje na daljavo.«

    Moj komentar: Če dva delca, ki ju avtor imenuje dvojčka, ki sta povezana ne glede na razdaljo, pogledamo širše in ju prevedemo v človeka, nam obstoj dvojčkov, daje jasen namig o obstoju komplementarnih partnerjev: dveh posameznikov nasprotnega spola, ki sta v nenehni povezavi.

    Str.: 50

    »Drugo področje je komplementarnost. To pomeni, da se mikroskopska telesa lahko kažejo na en ali na drug način, toda ne na oba, odvisno od dejanja opazovalca: delec ne more obstajati na določeni lokaciji in z določenim gibanjem. Le védenje in dejanja opazovalca povzročijo, da začne obstajati na določeni lokaciji ali z določenim gibanjem. Takšnih komplementarnih lastnosti je več. Delec je lahko delec ali valovanje, toda ne oboje; … njegova resničnost je popolnoma odvisna od opazovalca in njegovega eksperimenta.«

    Str. 51:

    »Verjetnostni valovi niso dogodki ali pojavi, temveč opisi verjetnosti, da se neki dogodek ali pojav zgodi. Dokler pojava dejansko ne opazujemo, se ne zgodi nič.«

    Moj komentar: Gibanje delcev lahko torej spremenimo in definiramo z védenjem in opazovanjem. S Celotami razširimo našo zavest, ki postane »opazovalka« Stvarstva in s tem vzpostavimo vpliv na delce, ki so znotraj zavesti – naše prisotnosti. Tako se Stvarstvo začne drugače vesti v odnosu do nas in našega komplementarja. Z oploditvijo zavesti, s stanjem Celote, vplivamo na celotno Stvarstvo v odnosu do nas. Védenje o Celoti in prisotnosti zavesti v celotnem Stvarstvu le-te definira, a se izrazi popolnoma individualno.

    Str.: 72:

    »…fotone oziroma elektrone zanima zgolj naše védenje. Na njihova dejanja vpliva zgolj naše znanje.«

    »Dobro, to je zares bizarno. Vendar dobimo takšne rezultate vedno, brez izjeme. Ti rezultati nas učijo, da je opazovalec tisti, ki določa fizično vedenje »zunanjih« predmetov.«

    Str.: 74:

    »S tem, ko kvantna fizika implicira, da zavest mora obstajati, potihoma trdi, da je vsebina zavesti temeljna resničnost in da lahko zgolj dejanje opazovanja stvarnosti podeli obliko – tako regratu, ki raste na jasi, kot Soncu, vetru in dežju.«

    Str.: 75:

    »Brez zavesti se »snov« nahaja v nedoločljivem stanju verjetnosti. Vsakršno vesolje pred pojavom zavesti je obstajalo le v stanju verjetnosti.«

    Moj komentar: Če je zavest in naše védenje tisto, ki spreminja verjetnost v obstoj, je zavest, ki se po oploditvi razprostira čet celotno Stvarstvo tista, ki celotno Stvarstvo iz verjetnosti premakne v določenost. S tem se lahko udejanjena verjetnost kaže kot uresničenje popolnosti programa posameznika.

    Str.: 123:

    »Kadar se ukvarjamo z najglobljimi problemi vesolja, smo mi (znanstveniki) barvno slepi. Ker za vesolje – kot vsoto vse narave in zavesti – nimamo nobene primerjave, saj ne obstaja nič podobnega niti vesolje ne obstaja znotraj katere koli matrike ali konteksta, ga naša logika in jezik ne zmoreta na pomenljiv način razumeti in vizualizirati kot celoto.«

    Moj komentar: Po mojih ugotovitvah Celote so matrice vesolja. Razum pa po drugi strani ne zaznava odnosov komplementarnosti, ki so vrata do celot, zato z našo logiko in zaznavanjem ne moremo priti do tega zaključka.

    Str. 124:

    »…v primeru, da vseobsegajoča zavest tvori nekakšno metavesolje, pričakujemo, da ima le-to lastnosti, ki jih ne moremo predvidevati zgolj s preučevanjem njegovih sestavnih delov.«

    Moj komentar: S preučevanjem sestavnih delov, ne moremo pojasniti delovanje Celote, s Celoto pa lahko vplivamo na delovanje delcev.

    »Toda raziskovanje vesolja kot celote je, kot smo videli, inherentno drugačno področje, za katerega očitno človeški logični sistem ni bil nikdar narejen ali namenjen, prav kot se popolnoma izjalovi v kvantnem svetu majhnih stvari. »

    »…nihče še ni uspel pojasniti ljubezni – pa vendar le redke izkušnje enako močno vplivajo na naše vedenje kot ljubezen.«

    Moj komentar: Z védenjem o Celotah je to mogoče: Ljubezen definiram kot preseženost odnosov hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti. Je stanje, ki omogoča, da iz preseženosti omenjenih odnosov, vstopimo v novo vrsto odnosa, odnos Ljubezni, ki je veliko širši kot smo ga dojemali do sedaj in je posledica oploditve zavesti. Posledica oploditve moške in ženske spolne celice je človek, posledica oploditve zavesti moškega in ženske, ki sta v odnosu komplementarnosti,pa je stanje in izkušnja Ljubezni. Ljubezen je stanje, ko se naš individualen program izvaja na najboljši možen način. Pogoj za to je oploditev zavesti.

    Str.: 166:

    »… eden najzaneslivejših aksiomov znanosti pravi, da energija nikdar in pod nobenim pogojem ne more umreti. Z znanstveno gotovostjo vemo, da je energija neminljiva: ne moremo je niti ustvariti, niti uničiti. Energija zgolj spreminja svojo obliko. Ker je popolnoma vse po svoji naravi energija, ni iz te neminljivosti nič izvzeto.«

    Moj komentar: To je tudi izhodiščna točka Celot: če je vse energija, je energija tudi edini skupni imenovalec bivajočega. Če je vse energija, se da z energijo tudi vse izraziti. Vse je možno izraziti z desetimi obstoječimi elementarnimi energijami in odnosi med njimi na eni strani in s preseženostjo teh odnosov na drugi strani – na strani Celot.

  • ODLOMKI IZ KNJIGE TONETA SVETINE: »O BOJU, PORAZIH IN ZMAGI«

    Str.: 9

    »Naša težnja ni samo osvobojeni človek, kajti svoboda pomeni šele sredstvo za cilj. Smisel svobode pa je v odgovornosti. Želimo si celovitega človeka, ki bi bil popolno nasprotje enostranskim, standardiziranim proizvodom standardizirane civilizacije.«

    »Kaj bi bil torej cilj (ustvarjalnosti)? Iskanje lepote in resnice. Odkrivanje zakritega bistva stvari. Celovitih procesov. Estetsko izražanje tega, česar sprva ne vidimo, ker obstaja za stvarmi in se z muko koplje v zavesti.«

    Str.: 73:

    »Danes evolucijska krivulja napoveduje konec te civilizacije, če zavest ne bo prešla v novo kakovost. V višjo sintezo, pri kateri nasilja pri obravnavanju medosebnih odnosov in človeških sistemov ne bo odigralo odločilne vloge.«

    Str.: 76: »… človek je zavest, ki se tvori.«

  • ODLOMEK IZ KNJIGE SVAMIJA RAME: »ŽIVLJENJE S HIMALAJSKIMI MODRECI«

    Str.: 401

    »Vrnil sem se v samostan in tam naletel na svamije, ki so ravno razpravljali. Tema razprave je bila: Če je Bog res ustvaril ta svet in zanj skrbi, zakaj je potem toliko gorja? Nek svami je dejal: »To fizično vesolje je le eden od vidikov obstoja. Sposobni smo spoznati tudi druge, a se ne trudimo dovolj, da bi te sposobnosti razvili. Osredotočeni smo le na fizično. Človek trpi, ker ne pozna celote.«

    Moj komentar: Trpljenje je iskanje Celote med njenimi deli.

  • ODLOMEK IZ KNJIGE ALOJZA GRADIKA »PESMI«

    Str.: 123

    »Neznana mi bo zgube bolečina:
    zgubiti more le, kdor pridobiva
    in zbira in gradi, ker ni še cel.«

    Moj komentar: Ko si v stanju Celote, ne moreš več nič pridobiti in nič izgubiti. Celota je vse kar si in edino kar si. Vse drugo je samo postopno zrcaljenje tega skozi posameznikovo individualno resničnost.

  • ODLOMKI IZ KNJIGE KARLA GRŽANA: »LE KAJ POČNE BOG V NEBESIH, KO JE NA ZEMLJI TOLIKO TRPEČIH«

    Str. 141

    »Kakor na nebu tako na Zemlji – kakor v makrokozmusu tako v mikrokozmusu – kakor v velikem stvarstvu tako v človeku.«

    Moj komentar: Zunanje je zrcalo notranjega, bi lahko povzel. To odraža tudi ugotovitve kvantnih fizikov, ki so ugotovili, da se delec obnaša različno, če ga opazujemo ali če ga ne. Njegove značilnosti so torej odvisne od opazovalca. Če to razširim na stanje Celote: naša zavest je tista, ki informira osnovne delce o tem, kako naj se vedejo. Če svojo zavest razširimo čez celotno Stvarstvo, s tem o sebi informiramo celotno Stvarstvo, ki se začne drugače gibati v odnosu do nas. Kar ustvarja drugačne pogoje doživljanja naše resničnosti. Mi vplivamo na celotno Stvarstvo in celotno Stvarstvo vpliva na nas. Kar je zunaj naše zavesti vpliva na nas, kar je znotraj naše zavesti se pa na nas odziva.

    »Žal nas že v izhodišču bivanja v času in prostoru stlačijo in pohabijo v okostenele okvire in miselne sheme ogroženih institucij, ki prepogosto skrbijo bolj za lastno ohranitev kot pa za služenje – podporo življenju samemu v njegovem evolucijskem zagonu. Če je Sokrat mladim poudarjal: »Spoznaj sebe!« (resda je bil že takrat s tem v spotiko oblastnim), potem je danes poudarek najpogosteje: »Spoznaj in nauči se, kar je treba za življenje!« - in se pri tem misli predvsem na poklic, kariero in ne toliko na uresničenost osebne poklicanosti in s tem zadovoljstva… Namesto da bi nas odprli v evolucijsko dogajanje, ki je v nenehnem razgibanem preseganju, nas utesnjujejo v pridno ustaljenost, ki je danes zasmrajena do neznosnosti.«

    Str. 205

    »Pogosto pomislim, da so vsa naša hrepenenja po ljubezni pravzaprav samo iskanje tiste dokončne potešitve v Ljubezni – ne mislim le na Boga, ampak na tisto popolno zlitost v e/Eno, ki ostaja sedaj le v hotenju… kot slutnja na dokončno od-rešitev. Mogoča bo, ko ne bomo več tako »shizofreno« razcepljeni med dušo in telo, dobro in zlo, med jaz in ti…, ko bo moj jaz v Jazu jazov – v l/Ljubezni…«

    Moj komentar: To je natančen opis cilja Človeka Velika Celota in izpolnitve namena bivanja.

    Str. 216

    »Ljudje, ki si sicer želimo ravnovesja, kar naprej silimo v neravnovesje.«

    Moj komentar: V stanju energijske nepopolnosti je ravnotežje nemogoče zadržati. Zato smo v nenehni borbi za njegovo ohranjanje. Naše življenje je kot tehtnica, ki se nenehno nagiba levo in desno od ravnovesja. V gibanju se včasih dotakne in obstane v točki ravnovesja. Živimo in se borimo za ta trenutek. Potem se zopet nagne na eno stran. Na nasprotno stran moramo naložiti produkte naše civilizacije, da se tehtnica zopet začne premikati v drugo smer in se na tej poti zopet na hitro pomudi v ravnovesju…

    Str. 313

    »Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na Zemlji toliko trpečih? Tega temeljnega vprašanja ni uspelo razrešiti še nobenemu, še tako pronicljivemu mislecu.«

    Moj komentar: Drznil si bom odgovoriti z vidika Celote: trpljenje je iskanje Ljubezni med delčki Boga. Ljudje, ki niso v stanju Celote, ne uporabljajo vseh obstoječih elementarnih energij istočasno. Posamezne elementarne energije so deli Boga. Bog je Celota Celot: sočasna uporaba vseh desetih obstoječih elementarnih energij. V uporabi delčkov Boga se skriva trpljenje. V uporabi vseh delov, elementarnih energij naenkrat se skriva preseženost delnosti – Ljubezen. Ljubezen brez zavesti ne more obstajati. Ljubezen združena z Zavestjo je Bog. To vzpostavlja stanje Celote: oplojena zavest posameznika se širi čez celotno Stvarstvo in z uporabo vseh desetih elementarnih energij presega pogoje trpljenje z vstopom zavesti v stanje Ljubezni.

    Str. 318

    »Zdi se, da trpeči človek potrebuje ob svoji strani sočutnega – trpečega Boga. Z njim je »usodno« Eno.«

    Moj komentar: To je z vidika Celote nesmisel. Bog je Celota Celot in s tem popoln in zato ne trpi. Trpljenje omogočajo samo delčki Boga, ki so nepopolni po naravi in so v odnosih, ki trpljenje omogočajo. Zato je trpljenje najnižje na lestvici izkušenj bližine Boga.

    Str. 320

    »On trpi z nami.« je rekla Mati Terezija.«

    Moj komentar: Iz vidika Celot ta stavek izraža najgloblje nepoznavanje Boga.

    Str. 386

    »Potrebno bi bila korenita sprememba – ne kot revolucija, pač pa kot evolucija.«

  • ODLOMEK IZ KNJIGE MURIEL BARBERY: »ŽIVLJENJE VILINOV«

    Str. 148, 149

    »Župnik je začutil, da se v njegovem drobovju odpira nekakšen cvet. Ozrl se je okoli sebe v mrzli februarski svetlobi, ki je bila ostra celo za deželo, vajeno neizprosne zime, se ozrl v ponižne in ponosne može in ženske, ki so pobožno zbrani gledali v tla, ne da bi se menili za sovražni severnik, in cvet se je še naprej odpiral, dokler ni župnika spodbudil k raziskovanju nove celine identitete, vrtoglave razsežnosti samega sebe, ki se je porajala prav iz majhnosti tega pokopališču na prvinskem podeželju.«

    Moj komentar: Z vidika Celot je celina (Celota) identitete prav tako vrtoglava razsežnost samega sebe. Saj se v njej skriva odgovor na vprašanje, Kdo sem. Z vidika Celote sta odgovora dva: Sem bodisi Celota, ali pa sem potencial Celote – delnost.

  • ODLOMKI IZ KNJIGE CARLOSA CASTANEDE: »KOLO ČASA«

    Str. 57

    »Običajni človek je ali zmagovalen ali poražen in z ozirom na to postane mučitelj ali pa žrtev. Ti dve stanji prevladujeta, vse dokler se človek ne nauči videti. Videnje razblini privid zmage ali poraza ali trpljenja.«

    Moj komentar: Zmaga in poraz, mučitelj ali žrtev, ta stanja so posledica in zrcalo odnosov ločenosti elementarnih energij, kot jih uporablja človeštvo. Videnje pa Castaneda pojmuje kot zaznavanje energije. To je možno tudi z »očmi zavesti«. Ko sem z »očmi zavesti« ugledal Celoto, sem videl, da sta zmaga in poraz samo izraz odnosa hierarhije in nasprotnosti med elementarnimi energijami, trpljenje pa udejanjenost odnosov nasprotnosti in hierarhije med elementarnimi energijami v vsakdanjem življenju. Je iskanje Celote Boga med njegovimi ločenimi deli.

    Str. 59

    »Odrekati se je prepuščanje. Prepuščanje odrekanja ja daleč najhujše; sili nas v to, da verjamemo, kako počnemo nekaj velikega, v resnici pa se le ubadamo sami s seboj.«

    Moj komentar: Odrekanje je v naši civilizaciji visoko cenjena vrednota. Veliko odrekanja je potrebnega, da garamo za dosego cilja, ki nam daje občutek uspešnosti, pomembnosti. Odrekamo se hrani, da bi imeli lepo postavo, odrekamo se bližnjim, da lahko v osami »delamo na sebi«, odrekamo se temu kar delamo radi, da lahko preživimo s tem, kar ne delamo radi. Odrekanje rojeva borbo. Z vidika Celot se odrekanje zamenja s preseganjem. Odrekanje je prav tako kot zmaga in poraz, izraz odnosov med elementarnimi energijami. Z odrekanjem se selimo po hierarhični lestvici elementarnih energij proti vrhu in se izogibamo destruktivnim elementarnim energijam na dnu. Za to ravnotežje je potrebna borba. Preseganje je v uporabi vseh elementarnih energij naenkrat. S tem presežemo odnos hierarhije in nasprotnosti (pa tudi konstruktivna odnosa sorodnosti in komplementarnosti) med elementarnimi energijami. Cilji lahko ostanejo isti, a pristop je popolnoma drugačen. Vrhunskemu športniku, se ni potrebno odrekati nočnemu življenju, saj ga ne potrebuje – ga je presegel. Tistemu, ki želi imeti lepo postavo se ni potrebno odrekati hrani. Uporablja je malo, ker je ne potrebuje – presegel je potrebo po prenajedanju. Človek, ki bi rad počel to kar ima rad, bo to storil, ker je presegel okvirje, ki ga omejujejo v njegovem izražanju, ali pa bo še naprej počel isto kot sedaj, ker je presegel občutek, da nekaj zamuja. Končna faza preseganja, je preseganje nasprotij in nasilja. Ko nasprotij ne bomo več potrebovali, tudi borb ne bo več – bodo presežne.

    Str. 86

    »Vse dokler se človek počuti, kot bi bil najpomembnejši na svetu, ne more resnično ceniti sveta, ki ga obdaja. Tak je kot konj s plašnicami; vidi le sebe in nič drugega.«

    Moj komentar: To je lep opis egocentrika, človeka, ki nima zavesti in je nosilec dojemanja sveta, ki ga pojmujemo kot egocentričen. Egocentrizem je z vidika Celot ločenost. Nasprotje Celoti, Enosti, stanju Ljubezni. Odsotnost zavesti pomeni ločenost, a naša civilizacija je ustvarjena za prevlado takih ljudi – moč, oblast, lobiranja, izkoriščanja, zadovoljevanje interesov na škodo drugega, sredstva, ki posvečujejo cilje… To so vrednote ločenosti, vrednote egocentričnosti.

    Str. 101

    »Iskanje popolnosti bojevniškega duha je edina naloga vredna naše minljivosti, naše človeškosti.«

    Moj komentar: Popolnost sem našel v stanju Celote. Ko skozi popolno oploditev zavesti uporabljamo vseh deset elementarnih energij istočasno, s tem presežemo odnose hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti in imamo vzpostavljenih deset čaker, energijskih središč. Stanje nepopolnosti je stanje, ko ne uporabljamo vseh elementarnih energij istočasno.

    Str. 105

    »Sploh ni pomembno, kako so nas vzgajali. O načinu, kako se lotevamo stvari, odloča osebna moč. Človek je samo seštevek svoje osebne moči in ta seštevek določa, kako bo živel in kako bo umrl.«

    Moj komentar: Z vidika Celot osebna moč pomeni stanje zavesti. Oplojena zavest, ki se razprostira čez celotno Stvarstvo, je vir, zaradi katerega se naš individualni program lahko začne izvajati v vsem svojem potencialu znotraj možnosti. Ni nujno, da to pomeni materialno uspešnost in doseganje cenjenih statusov in ciljev. Gre za občutenje sebe in sveta kot izraz oplojene zavesti, ki rojeva Človeka Celoto. Iz tega izhaja drugačna možnost izkustva bivanja in tudi izkustvo smrti. Kaj ima pri tem vzgoja? Vzgojeni smo bili tako kot smo pač bili. Tudi to določenost je možno preseči in je ne uporabiti kot izgovor in prelaganje krivde na starše, ki drugače niso znali in drugačne vzgoje niso bili sposobni. Na vsakem posamezniku je, da do tega pride.

    Str. 131

    »Bojevnik se ima že za mrtvega, tako da nima česa izgubiti. Najhujše se mu je že pripetilo, zato je jasen in miren; sodeč po njegovih dejanjih ali besedah, ne bi nihče posumil, da je prisostvoval že vsemu.«

    Moj komentar: Bojevnik tukaj ni mišljen kot tisti, ki se bori, ampak kot iskalec neskončnosti. Tudi Rumi govori o »umreti sebi«. Tudi tukaj vidimo, da se bojevnik že ima za mrtvega. To zgleda kot slepljenje, a z vidika Celot je to možno: Z vzpostavitvijo stanja Celote, se zavest posameznika razširi čez meje vesolja, v komplementarno dimenzijo, Izvor. To je prostor, kamor gredo zavesti umrlih. V stanju Celote, pa v ta prostor vstopimo, še preden smo umrli fizično. To iz vidika Celot pomeni, da se imaš že za mrtvega, ali da si »umrl sebi«. Gre za smrt egocentrizma, ločenosti. Po drugi strani je z vidika Celot cilj ljudi, ki niso Celote, da izkusijo vse možne izkušnje, ki jih bivanje nudi. Ko pa se zavest Človeka Celote razširi čez celotno Stvarstvo, je s svojo zavestjo zajel vse možne izkušnje in zaradi tega ni več potrebno izkušati vseh. Ta namen je presežen. Tudi v tem odlomku je opisano to stanje, da je bojevnik prisostvoval že vsemu – ne fizično, ampak z zavestjo.

    Str. 198

    »Bojevnik ve, da čaka, in ve, na kaj čaka, in medtem ko čaka, si pase oči na svetu. Bojevnikov skrajni dosežek je uživati v radosti neskončnosti.«

    Moj komentar: To je dober opis Človeka Celote: Človek Celota ve, da čaka, da se stanje Celote udejanji skozi njegov individualni program, da se zaključi evolucija zavesti, ki je z vstopom v stanje Celote sprožena. Čaka na trenutek, ko se bo popolnost univerzalnega izrazila skozi popolnost individualnega – skozi izkustvo Celote. Vmes si pa pase oči po svetu in uživa v spremembah ter se ne straši česar ne razume.«

    Str. 285

    »Ker je izgubil upanje, da bi se lahko kdaj vrnil k izvoru vsega, je začel običajni človek iskati uteho v svoji sebičnosti.«

  • ODLOMKI IZ KNJIGE RUMIJA: »ZAKLADI DUŠE«

    »Bolj ko je človek buden
    v čutnem svetu,
    bolj je nepripravljen
    za duhovni svet.
    Materialna budnost
    je slabša od spanja,
    saj ko se naša duša ne zaveda Boga,
    je prav naša budnost zapah
    k Božanskosti.«

    »Združitev z Bogom
    bo spremenila
    vaše trnje v vrtnico.«

    »Modrost poišči, ki bo
    razvozlala vozel.
    Poišči pot, ki tebe
    vsega bo prevzela.
    Zapusti, česar ni,
    kar je utvara,
    ter išči to, kar je,
    četudi je nevidno.«

    Moj komentar: Našel sem modrost, ki je razvozlala vozel, ki je preseganje odnosov hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti in našel sem pot, ki me je vsega prevzela. Zapustil sem stanje, ki je utvara, namreč stanje, ko nisem vedel, katere elementarne energije obstajajo in katere uporabljam za ustvarjanje svoje resničnosti. In poiskal sem to, kar je, stanje Celote, a je nevidno.

    »Nekdo vpraša: »Kaj je to Ljubezen?« Bog odgovori:
    »To izveš, ko se izgubiš v Meni.«

    »Ljubezen Boga je ukoreninjena
    v našem zavedanju Boga. Je kdaj
    nevednost vodila k resnični Ljubezni?
    Nevednost je vzrok našega pregnanstva
    in preprečuje, da bi se vrnili k Njemu.«

    »… Četudi ste zvesto do sedaj prisegali na »jaz« in »mi«,
    je ločenost v dvojnost vaš duhovni propad.«

    »Tesno se primi popolne Lune.
    Če res si košček Lune,
    se moraš občutiti, košček,
    da si ločen od celote?«

    »Človeška bitja plezajo po lestvi egoizma,
    a na koncu mora vsakdo z lestve pasti.
    Višje ko se povzpneš, bolj si neveden,
    ker se bodo tvoje kosti bolj razletele.
    Ko hkrati boš umrl sebi in živ prišel boš do Boga,
    tedaj boš resnično združen z Bogom
    v absolutno Eno.«

    Moj komentar: Ko z oploditvijo zavesti, zavest prestopi meje vesolja, vstopi v komplementarno dimenzijo, iz katere vse izhaja. Tja pridejo zavesti šele po smrti. Z oploditvijo zavesti, pa prideš v komplementarno, božansko dimenzijo živ, a s tem umreš sebi – umre ločenost, egocentrizem.

    »Res ste trpeli v agonijah,
    a do Boga bo dolga pot.
    Namena niste izpolnili,
    vse dokler ne umrete sebi.
    Vašega trpljenja bo konec,
    ko v sebi boste sebi umrli.
    Ne morete do vrha strehe,
    če se na lestev ne povzpnete.
    Če manjkata le dve stopnici,
    sta vaš napor in trud zaman.
    Če je vrv z vedrom prekratka,
    ne doseže vode v vodnjaku.«

    »Zaradi velike omejenosti vašega pogleda
    zaprite svoje in glejte z Božjimi očmi.
    Njegov vid za vašega – kakšna menjava!
    Takrat gotovo najdete vse, kar si želite.«

    »Večini ljudi ni dana možnost zaznati
    bistvenih lastnosti Božanske popolnosti.
    Nobena stvar ni bolj skrivnostna
    od Božanskega bistva in zavesti Boga.
    Lastnosti so skrivnosti,
    njih bistvo je skrivnost skrivnosti.
    Tisti, ki dosežejo popolnost
    so sposobni prodreti vanje.
    Sposobni so celo dojeti in razumeti
    bistvo samega Boga.
    So resnični Božji Ljubimci.
    Nič ni več skrito pred njimi.«

Celota je izkušnja, ki vsebuje vse elementarne energije

Ne spreglejte

11 May

Naš vsakdan je poln dejavnosti, opravil, pripadnosti, angažiranosti, odnosov …, ki nam zapolnjujejo velik del našega časa. Vemo, kaj nam je všeč in kaj nam ni, kaj nam škoduje in kaj ne. Vseeno pa...

03 May

Število 1 se v osnovnih matematičnih funkcijah vede drugače kot druga števila. Na podlagi tega sem poskušal potegniti vzporednice z bivanjem in matematično zapisati formulo Celote oz....