Domov ČLOVEK IN NJEGOV (NOSEČI) JEZIK

ČLOVEK IN NJEGOV (NOSEČI) JEZIK

Slovenščina je zanimiv jezik, saj vsebuje veliko besed, ki v sebi nosijo čisto drug pomen, kot ga samoumevno sprejemamo.

ČLOVEK IN NJEGOV (NOSEČI) JEZIK

Ljudje smo bitja, ki za sporazumevanje uporabljamo besede, jezik. Primarno. Uporabljamo tudi telesno govorico in barvo glasu, da primarno komunikacijo podpiramo, razjasnjujemo in ji damo končni pomen in namen. Za uporabo jezika je potrebno skupno predznanje tistih, ki so v pogovoru. Predznanje pa temelji na splošno sprejetih pomenih posameznih besed in splošno sprejetih pomenih združenih besed – stavkov in fraz.

Pogosto pa skozi splošno sprejetost pomenov ne opazimo skritih vsebin posameznih besed. Kot da bi klavir uporabljali za brisanje prahu iz njega, namesto da bi igrali nanj. Seveda je potrebno tudi v tem primeru kdaj pa kdaj zbrisati prah.

Besede, ki v sebi nosijo več kot samo splošno sprejeti pomen, imenujem »noseče besede«. Noseče zato, ker v sebi nosijo plod, ki se nam razkrije, če presežemo samoumevnost pomena te besede. Slovenščina je bogata s takimi vrstami besed. V tem pisanju se bom dotaknil samo dveh. Iskanje nosečih besed je samo po sebi zelo zanimivo, ker ponuja drug pogled na jezik, ponuja drugačno osredotočenost nanj in nas lahko iztrga iz površnosti dojemanja in celo omalovaževanja in podcenjevanja lastnega jezika.

Poglejmo si stavek:

»Človek je samozavestno bitje.«

»Slovar slovenskega knjižnega jezika« nosilne besede stavka definira takole:

  • človek: »bitje, ki je sposobno misliti in govoriti«
  • samozavest: »prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči«
  • bitje: »kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo«.

Če bi ta stavek napisal širše skozi osnovne razlage, bi se glasil nekako takole:

»Kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo in je sposobno misliti in govoriti, je prepričano o svoji sposobnosti, znanju in moči.«

To je bilo samo malo za razvedrilo o tem, kaj nekako razumemo s stavkom »Človek je samozavestno bitje.« V svojem bistvu je ta stavek želelni stavek. Večina ljudi teži k temu, da bi bili samozavestni. Vsaj na določenem področju. Če se počutiš samozavestnega, imaš pogum se izpostaviti, izstopiti iz povprečja, verjeti, da si sposoben doseči svoj cilj, ki te bo navdal s ponosom in srečo. Potem lahko pogledaš sebe v ogledalo bolj prijazno in tudi drugim lahko pogledaš brez sramu v oči, saj si sledil svojim sanjam in jih potegnil v bivanje. Samozavest je ena najbolj zaželenih občutij.

Zdaj pa isti stavek zapišimo malo drugače, z uporabo istih besed, le presledki bodo malo razmaknjeni. Razmaknimo torej to samoumevnost:

»Bit je samo zavest, ki je človek.«

Bitje sem razdelil na dve besedi, na »bit« in na »je« ter besedo samozavest na dve besedi, na »samo« in na »zavest«.

Ta stavek sporoča nekaj popolnoma drugega kot prva različica:

»Človek je samo zavest, ki se udejanja – to je bistvo vsega.«

Slovenščina se nam tako razkrije na novi ravni, kot porodnišnica, kjer samoumevnosti rojevajo nekaj popolnoma novega, če jo pogledamo globlje.

Na to se nanaša tudi stanje Celote:

Ko človek postane Celota, se njegova zavest razširi čez celotno Stvarstvo. S tem vzpostavi do sedaj še nepoznano stanje, ki se počasi in postopoma začne udejanjati skozi nosilca te zavesti, Človeka Celote.

Zavest je z vidika Celote abstraktni prostor, ki nas obdaja. Za razliko od telesa, ki je določeno s svojimi mejami, je zavest raztegljiva in sposobna razprostreti se v neskončnost. Zavest je univerzalna, ki se udejanja popolnoma individualno. Bit pa je nekaj kar je in mi smo bitja, ki smo. Ljudje nismo »imetja«. Človek ni »imetje«, ampak »bitje«. Ni nekaj kar ima, ampak tisto, kar je. Ko postanemo Celota, to smo. Postanemo neskončnost in šele, ko smo neskončnost, neskončnost tudi imamo in jo s tem lahko izkusimo – kot preseženost odnosov nasprotnosti, hierarhije, sorodnosti in komplementarnosti. To pa je izkustvo Ljubezni (pisano z veliko).

ČLOVEK MORA NAJPREJ BITI, DA POTEM LAHKO IMA. ČE NEKAJ SAMO IMA TO NIČ NE POVE O TEM, KAJ ČLOVEK JE.

To pa ni v nasprotju s pojmovanjem samozavesti, kot jo dojemamo. Postavlja jo le v drugo perspektivo, v drug koordinatni sistem. Človek ki je Celota, je še vedno samozavesten, a ve, da je samo zavest, ki se udejanja. Zato bo svojo samozavest udejanjal na nedestruktiven način, saj je destruktivnost izražanje odnosov hierarhije in nasprotnosti, ki pa sta v stanju Celote, kot sem že zapisal, preseženi.

Celota je izkušnja, ki vsebuje vse elementarne energije

Ne spreglejte

11 May

Naš vsakdan je poln dejavnosti, opravil, pripadnosti, angažiranosti, odnosov …, ki nam zapolnjujejo velik del našega časa. Vemo, kaj nam je všeč in kaj nam ni, kaj nam škoduje in kaj ne. Vseeno pa...

03 May

Število 1 se v osnovnih matematičnih funkcijah vede drugače kot druga števila. Na podlagi tega sem poskušal potegniti vzporednice z bivanjem in matematično zapisati formulo Celote oz....