Domov Kazvinijeva potovanja in konec časa

Kazvinijeva potovanja in konec časa

Nerad citiram, a zgodba iz knjige »Misleci iz vzhoda«, ki jo je zapisal Idries Shah, je drugačna. Gre preko vsega in ponuja popolnoma drugo perspektivo dojemanja.

KAZVINIJEVA POTOVANJA

Koristni ljudje, ki opravljajo koristno delo, se ne razjezijo, kadar jim nekdo reče, da niso koristni. Toda nekoristni, ki si domišljajo, da opravljajo pomembno delo, se močno razbesnijo, če to besedo uporabijo v zvezi z njimi.

Kazvini je dejal: »Obiskal sem skupino resnih sufijev. Izvajali so invokacije in brenkali na strune.

Poslušal sem razprave uglednih avtoritet, udeležil sem se praznovanj mojstrov, mrtvih in živih.

Ogrnil sem si zakrpana oblačila in beračil od vrat do vrat, kot so to priporočali klasiki.

Molil sem, se postil in dajal miloščino.

Naučil sem se zapletenih vrtenj in litanij ter se naučil bivati v globoki tišini.

Izuril sem se zajeziti notranji nemir.

Naučil sem se, kako izbrisati svoj jaz in kako ga očiščenega znova vzpostaviti.

Takrat sem srečal Dokaz sam. Dokaz mi je rekel: »Kaj iščeš?«

Odgovoril sem mu: »Iščem Mojstra.«

Dokaz je rekel: »Če bi bil želel več delovanja, bi ti ga dal. Ker pa si želiš Resnico, te bom popeljal do Resnice.«

Popeljal me je do Mojstra in Mojster me je naučil, kaj v resnici pomeni vsa zunanjost, ki sem se jo doslej učil. Ko sem se vrnil v svet, me nihče ni poslušal. Tako se Zunanjost nadaljuje. Kot mi je Mojster napovedal, se bo nadaljevala do konca časa.«

Pri tej zgodbi je najprej zanimivo to, da Mojster tisto, kar mi dojemamo kot duhovno, kot potovanje v notranjost, delo na sebi, v bistvu vse, kar postavljamo kot cilj in namen duhovnosti, definira kot Zunanjost.

Še bolj zanimiva pa sta zadnja dva stavka: »Tako se Zunanjost nadaljuje. Kot mi je Mojster napovedal, se bo nadaljevala do KONCA ČASA

Do konca časa … človek bi mislil, da konca časa ne more biti, zato bo tako vedno in za vedno. Ampak stanje Celote nudi odgovor na to skrivnostno trditev: vse kar obstaja ima svojo dopolnjujočo polovico, ali svojega komplementa. Iskal sem komplement časa. Prepričan sem bil, da je to prostor, saj ju nekako vedno povezujemo. A ni prostor. Komplement časa je nepopolnost. Iz tega sledi, da v popolnosti časa ni. A kaj je stanje nepopolnosti? Nepopolnost je stanje, ko človek ne uporablja vseh desetih elementarnih energij istočasno, z drugimi besedami, ko ni Celota. Človek je v stanju nepopolnosti takrat, ko ima sedem življenjskih središč (čaker) in uporablja samo posamične elementarne energije ali pa pare elementarnih energij. Ko jih uporablja na ta način, so elementarne energije v odnosih hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti. Obstoj teh odnosov je izraz stanja nepopolnosti. V tem stanju biva naša civilizacija, ki se že dolgo ukvarja tudi z Zunanjostmi, kot jih pojmuje Mojster v zgodbi. Ko pride do oploditve zavesti, po izkustvu Celot (glej začetno stran), se človeku aktivirajo še tri dodatna življenjska središča (čakre), tako da jim ima tedaj deset. Vsako življenjsko središče se polni s sebi pripadajočo energijo, in to istočasno. Tako so odnosi med elementarnimi energijami preseženi. To je stanje popolnosti, ko se zavest razširi čez celotno Stvarstvo. Ker ni več stanja nepopolnosti, ki je komplement časa, s tem tudi časa ni več.

Čas je potovanje od točke A do točke B, ali od jutra do večera, ali od rojstva do smrti… Ko je zavest oplojena in razširjena čez vse kar je, človek potuje samo še po Sebi. Tudi ko bo umrl, bo šel tja, kjer njegova zavest že je. Če si povsod, časa ni več . To je druga razlaga konca časa.

Seveda se tega ne da narediti v fizični dimenziji, ker fizično moramo še vedno potovati od sem do tja, brezčasnost lahko samo izkusimo. In to tako, da bomo odšli, ko bomo opravili, ne ko bomo propadli.

»Zunanjosti« s tem ne izgubijo svoje vrednosti. A je nekaj drugega, če se ukvarja z »Zunanjostmi« človek Celota, ali pa človek, ki ni v stanju »konca časa«.

Celota je izkušnja, ki vsebuje vse elementarne energije

Ne spreglejte

11 May

Naš vsakdan je poln dejavnosti, opravil, pripadnosti, angažiranosti, odnosov …, ki nam zapolnjujejo velik del našega časa. Vemo, kaj nam je všeč in kaj nam ni, kaj nam škoduje in kaj ne. Vseeno pa...

03 May

Število 1 se v osnovnih matematičnih funkcijah vede drugače kot druga števila. Na podlagi tega sem poskušal potegniti vzporednice z bivanjem in matematično zapisati formulo Celote oz....